"Skušali smo popravljati sistem, ki je bil domena partije. To je bil naš veliki greh."

"Pariško parolo 'Bodimo realisti, zahtevajmo nemogoče' sem obrnil – 'Bodimo nemogoči in zahtevajmo realizem'. V Jugoslaviji smo namreč živeli v utopiji, vse, o čemer se je govorilo, je bilo brez podlage," se turbulentnega leta 1968 spominja Franci Pivec, takratni sekretar Zveze slovenskih študentov.
"Kljub socializmu smo bili otroci revnejših staršev iz province redka sorta na fakultetah. Zato je bilo naravno, da se zavzamemo za odprta vrata študija vsem," pove Pivec, ki je v Ljubljano iz Celja prišel na študij filozofije in sociologije na Filozofsko fakulteto.